Po dolgi in hudi bolezni je v starosti 42 let preminila Katarina Avbar, kantavtorica, odlična profesorica slovenščine in velika umetnica.

Zven njenih besed je bil kristalno čist in glas božajoč, kot je lahko čista in mehka le reka iz njene pesmi. To je tista »reka, ki tiho žubori in o vsem, kar vidi, poje mi in o vsem česar nočem vedeti, o tem skrivnostno molči.« Njena poezija iz obeh albumov: Beležnica (2011) in Na drugi strani (2016) zrcali njeno subtilno dušo in občutljivo srce. V pesmih “sanja o svobodi, tisti malo nori in ljubezni, tisti tako nežni, o kateri sanjaš ti …” Pesmi zaznamuje  izvirnost, iskrenost, bogat izpovedni slog in blagozvočni aranžmaji.

Na Srednji frizerski šoli Ljubljana je delala v času od 2002-2006 in njeno delo z dijaki je oplajala velika ljubezen do umetniške besede. Znala je prisluhniti in slišati, razumeti in občutiti. Spomnimo se njenega šolskega muzikala, ko je na izviren način interpretirala Prešernovega Povodnega moža. Njen lik dolgolasega zelenega mladeniča je neprecenljiv prispevek k prepletanju besedne umetnosti in frizerstva.

Na slovensko glasbeno prizorišče je vstopila leta 2005, ko je ustvarila glasbo za plesno predstavo PLES ALi IŠČE se Lily Marlen koreografke Rosane Hribar. Tega dogodka smo se udeležili tudi nekateri njeni sodelavci in njen prepričljiv nastop nam je za vedno ostal v spominu. Sledili so njeni glasbeni nastopi na festivalih, koncertih in kompilaciji Rokerji pojejo pesnike.

»Ko tišina preveč zaboli …« Žalostni smo, da je Katarina odšla, a za njo ostaja njena hčerka Ela, pomenljiva besedila in glasba pesmi, enkraten glas in spomin na mnoge skupne nepozabne trenutke. Tudi to so njene besede: »Naj se v jutro zbudim z nasmehom. Naj se nov dan začne z objemom.«

Bila je svetla v besedah, sijoča po nasmehu in sijajna v dejanjih.

P. S. Katarinine pesmi lahko poslušate tukaj: https://soundcloud.com/katarinaavbar.

Napisala: Andreja Kordiš

Ljubljana, 12. 3. 2018

Dostopnost