Moje izkušnje v Srednji frizerski šoli v Ljubljani, so samo pozitivne. Na predavanja sem se vozila iz Murske Sobote, in za vse prevožene kilometre mi ni niti malo žal. Spoznala sem samo pozitivne ljudi, s katerimi smo se zelo zaštekali. Učitelji so bili the best in mi je v čast, da sem se učila od tako dobrih frizerjev. V kratkem času, sem pridobila veliko znanja, tako praktičnega kot teoretičnega. Čeprav sem prišla v šolo od vožnje utrujena, so me sošolci in učitelji z svojo pozitivnostjo spravili v boljšo voljo. Tega leta izobraževanja se bom spominjala za vedno.

Hvala vsem!

Moja izkušnja obiskovanja srednje frizerske šole (program za odrasle) je bila nadpovprečno dobra. Lahko rečem, da sem komaj sedaj doživela pravo srednjo šolo v polni obliki, z nekaterimi sošolci smo zelo verjetno vzpostavili doživljensko povezavo.

Vsebina predanega znanja je kvalitetna in uporabna. Profesorji so (razen par izjem) izredno dobro predajali svoje znanje. Predanost nekaterih je resnično hvalevredna. Na tem mestu se najbolj zahvaljujem Romani.

Edino priporočilo za spremembo, ki ga imam je, da bi šola gradila na tem, da v javnosti dobi večji ugled. Namreč biti frizer je zahteven poklic, zahteva raznoliko znanje ter pogum, javnost pa meni da se na to šolo vpišejo ljudje, ki niso nikamor drugam sprejeti. Morda bi bila na mestu višji kriteriji in daljši program šolanja. V programu odraslih pa bi bil zaželen tudi kak gostujoč učitelj, ki bi predstavil poklic predvsem s stališča prakse.

Še enkrat objem Romani, Roku, Zoranu in Zore Karmen.

Iskanje poklica, ki bi nam v življenju bil tako v izziv kot predvsem v veselje, je ena najtežjih nalog življenja. Ko sem končeval 3. letnik Fakultete za upravo in vzporedno (predvsem iz radovednosti) vpisal program za odrasle na SFŠ Ljubljana, si nikoli nisem mislil, da bo to odločitev, ki me bo zaznamovala za celo življenje. Iz obiskovanja prvih “frizerskih” ur, do prvega pravega “srečanja” s škarjami, se je v meni počasi začela prebujati strast do dela. Strast do poklica, ki v meni raste se danes in je vedno večja. Na začetku je bilo težko težko, tako kot vsak začetek, toda če začetek ni težak, verjetno tudi nadaljevanja ne bi bili sposobni dovolj ceniti, in vseh dosežkov in uspehov? In ravno to mi je dala SFŠ Ljubljana. V meni je prebudila ljubezen in strast do stvari, za katero si nisem nikoli mislil, da sploh obstajajo. Tako da vsakemu priporočam, poskusite, mogoče je ravno to tisto, kar iščete. Poklic, v katerem boš rasel sam, ne samo poklicno, temveč tudi osebnostno. Nikoli ne prideš do točke, ko si lahko rečeš dovolj je, več ne rabim… Vedno si lahko boljši in vedno več lahko znaš, zato motivacije ne zmanjka nikoli. In kar je najpomembnejše – v tem poklicu je to, da toliko kolikor daš, toliko dobiš tudi nazaj in se več…

Meni je bil program načeloma super, kar sem pogrešal je bilo mogoče več barvne teorije v smislu zakonitosti barvnega kroga, mešanje barv in pa predvsem več teorije pri samem striženju, tehnike in oblike striženja, za lažje razumevanje vsega…in pa pri praksi mogoče več demo modelov (ali na lutkah) na katerih bi učitelji pokazali tehniko barvanja in striženja. Da bi potem na določeni uri vsi učenci delali enako (npr. pramena, striženje linije, likanje…) in na začetku mogoče tudi več dela na lutkah. Sicer pa mi je bilo super 🙂

Lep pozdrav celotni SFS Ljubljana!

Šolanje na srednji frizerski je bila definitivno izredno lepa izkušnja, še zdaj težko verjamem kako je možno da smo se tako zelo povezali z sošolci in pa profesorji. Dobili smo ogromno znanja v tako kratkem času. Všeč mi je bil profesionalni odnos vseh profesorjev še posebej bi pa rada izpostavila Zorana Gajića, ki nas je učil  pri praktičnem delu in pa seveda Romano Marolt, ki nas je tudi učila tehnike striženja, ličenja in manikure ter vedno lepo skrbela za nas.